Zdravstveni razvojni forum 2017

14. konferenca Management in vodenje v zdravstvu


8. - 9. marec 2017


Portorož

GH Bernardin

Predstavitve sodelujočih

Na voljo so predstavitve sodelujočih predavateljev, ki niso bile vključene v zbornik konference. Vse predstavitve so v pdf-obliki.

PREDSTAVITVE SODELUJOČIH

Gradivo konference

Na voljo je strokovni zbornik srečanja Zdravstveni razvojni forum 2017. Dostopen je samo udeležencem srečanja z geslom.

STROKOVNI ZBORNIK 2017

Program

ZDRAVSTVENI SISTEM PRIHODNOSTI

Sreda, 8. 3. 2017
8.00-9.00

Registracija

9.00-9.15

Otvoritev konference s pozdravnimi nagovori

Matjaž Nemec, podpredsednik Državnega zbora

9.15-9.30

ZRF 2016 - ZRF 2017 – kaj smo naredili?

Biserka Simčič, moderatorka konference
prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., moderator konference

9.30-10.15

Zdravstveni sistem v RS – pogled od zunaj

Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

10.15-11.00

Čakalne dobe: vzroki, obseg problema, posledice, rešitve

Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

11.00-11.30

Odmor

1. ZDRAVSTVENI SISTEM PRIHODNOSTI IN ZDRAVSTVENA REFORMA – KAJ NAM PRINAŠA

11.30-11.50

Kaj nam prinašajo spremembe?

Tomaž Gantar, predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru

11.50-12.10

ZZVZZ1 - pričakovanja izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS

12.10-12.30

Disruptivne inovacije

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., mednarodni svetovalec

12.30-12.50

Izzivi in priložnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji

Doc. dr. Tit Albreht, dr. med., predstojnik Centra za zdravstveno varstvo, NIJZ

12.50-13.10

Digitalizacija in razvoj tehnološke podpore v zdravstvu

Tomaž Gornik, direktor družbe Marand

13.10-13.30

Predlog zdravstvene reforme in ekonomsko smiselna zdravstvena reforma

Red. prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

13.30-15.00

Kosilo v hotelski restavraciji

2. SISTEM DOMA IN V TUJINI – KAJ SE LAHKO NAUČIMO?

15.00-15.20

Vizija delovanja Zdravniške zbornice Slovenije v novem mandatu

Dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

15.20-15.40

Kaj se lahko naučimo doma in kako lahko to znanje uporabimo/delimo v obstoječem sistemu?

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje

15.40-16.00

Delo in ugled slovenskega zdravnika doma in v tujini

Dr. Gorazd Bernard Stokin, dr. med., St. Ann's University Hospital Brno, Češka

16.00-16.20

Bergdoktor – so razlike?

Klemen Kerin, Oberarzt, Klinika za srčno torakalno in žilno kirurgijo Celovec, Avstrija

16.20-16.40

Delo zdravnika specialista v Sloveniji in Angliji: razlike, prednosti, pomanjkljivosti

Dr. Matija Krkovič, dr. med., ortopedski kirurg - konzultant, Cambridge University Hospitals NHS Foundation Trust

16.40-17.10

Odmor

17.10-18.30

Okrogla miza Bolnišnica 2050

Moderator: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med. mednarodni svetovalec

Sodelujoči:

  • Tomaž Gantar, predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru
  • Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS
  • mag. Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor
  • Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana
  • asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje
  • asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., direktor Kirurgije Bitenc
  • Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA
  • Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
20.00-

Večerno druženje v News Cafe

Četrtek, 9. 3. 2017
9.00-9.15

Uvodni nagovor

Dr. Ana Medved, sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje

9.15-9.45

Nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne vem – potrebni pogoji za vodenje zdravstvenega zavoda, klinike, oddelka?

Prof. dr. Marjan Koršič, upokojeni specialist nevrokirurgije

9.45-10.15

Resnični cilj slovenskega javnega zdravstva: ohranjanje statusa quo ali zdravje pacientov?

Gorazd Perenič, glavni pravni svetovalec, Skupinska praksa d.o.o.

3. PREDNOSTI IN SLABOSTI UPRAVLJANJA JAVNIH ALI ZASEBNIH ZAVODOV – IZZIVI IN MOŽNOSTI

10.15-10.35

Tudi bolnica je dom

Prof. dr. sc. Davor Štimac, dr. med., ravnatelj KBC Rijeka, Hrvaška(predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku)

10.35-10.55

Zaupanje v zdravstveni sistem – pogled managerja

Mag. Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor

10.55-11.15

Zasebna zdravstvena organizacija ne pomeni ukinitev javnega zdravstva

Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., direktor Kirurgije Bitenc

11.15-11.50

Odmor

11.50-12.10

Zdravstveni dom: inštitucija s prednostmi in slabostmi za izvajalce in uporabnike

Izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med., namestnica direktorja za razvoj v Zdravstvenem domu Ljubljana

12.10-12.30

Značilnosti menedžmenta v javnem sektorju (zdravstvu) in zasebnem sektorju

Doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto

12.30-12.50

Razlike v upravljanju v javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah na Hrvaškem

Dr. sc. Nevenka Kovač, dr. med., ravnateljica Specijalne bolnice Medico, Hrvaška
(predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku)

12.50-13.10

Zakaj potrebujemo zasebne bolnice v Republiki Hrvaški?

prof. dr. Nikica Gabrić, direktor Specijalne bolnice za oftalmologiju Svjetlost
(predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku)

13.10-13.30

Zasebna zdravstvena ustanova je tudi javna, toda ...?

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., Avelana d. o. o.

13.30-14.00

Odmor s prigrizkom

4. KAKOVOST IN VARNOST – SMERNICE V ZDRAVLJENJU IN DIAGNOSTIKI

14.00-14.20

Spremljanje varnosti bolnikov v kliničnih študijah - pet osnovnih pravil, ki jim mora slediti vsak zdravnik

Veljko Kopjar, Sarah Cannon Research Institute, ZDA
(predavanje bo potekalo v angleškem jeziku)

14.20-14.40

Klinične smernice - trenutno stanje in kakovost informacij, ki temeljijo na dokazih

Izr. prof. dr. Ana Jerončič, profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Splitu, Hrvaška
(predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku)

14.40-15.00

Odgovornost vodstva za kakovost zdravstvene obravnave

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FACC

15.00-15.20

Protimikrobna varnost - Nadzorovana raba antibiotikov in varnost bolnikov

Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

15.20-15.40

Kakovostna komunikacija med zdravstvenim delavcem in bolnikom

Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo

15.40-16.40

Okrogla miza Upravljanje javnih in zasebnih zavodov

Krajše uvodno predavanje in vodenje Milena Zupanič, novinarka medijske hiše Delo

Sodelujoči:

  • mag. Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor
  • prof. dr. Nikica Gabrić, direktor Specijalne bolnice za oftalmologiju Svjetlost
  • prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., Avelana d.o.o.

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

 
Biserka Simčič

programski vodja konference

Biserka Simčič je po poklicu specialistka poslovne ekonomije, sekretarka v Direktoratu za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje. V zadnjih dvajsetih letih se vseskozi izobražuje s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva.

Več.

Biserka Simčič je po poklicu specialistka poslovne ekonomije, sekretarka v Direktoratu za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje. V zadnjih dvajsetih letih se vseskozi izobražuje s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva. Je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji, kjer so bile njene naloge prednostno usmerjene predvsem v uvajanje sistemov kakovosti in ustvarjanje pogojev za akreditacijo bolnišnic ter sistemsko implementacijo kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Trenutno je članica ožje skupine Sveta za kakovost in vodja dveh projektnih skupin: koncept sistemske organiziranosti na področju kakovosti v zdravstvu in skupine za ureditev izobraževanja za kakovost in varnost v zdravstvu.

Bila je vodilna ocenjevalka na področju poslovne odličnosti in razsodnica v postopku PRSPO, je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI.

Sodeluje v mednarodnih projektih kot strokovnjak na področju ocenjevanja akreditacijskih programov in vpeljevanja sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu. Je članica skupine strokovnjakov TAIEX. Uspešno je zaključila izobraževanje za evropskega managerja kakovosti z mednarodnim certifikatom. Je habilitirana predavateljica za področje kakovosti v zdravstvu, generalna sekretarka Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu ter članica različnih združenj društev. Prepoznana je kot avtorica in soavtorica publikacij s področja kakovosti in varnosti, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter predavateljica na številnih strokovnih srečanjih ter konferencah doma in v tujini.


 
Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

Splošna bolnišnica Murska Sobota

Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med. je strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med., specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra. Kot Predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov, veliko prizadevanj pa vlaga v razvijanje donorskega programa. Dvajsetletno pedagoško delo z zdravstvenimi tehniki kot predavatelj nadaljuje na programu visokošolskega izobraževanja zdravstvene nege in je asistent na Medicinski fakulteti. Je podpredsednik Strokovnega sveta za anesteziologijo in intenzivno medicino, član Akreditacijskega sveta na Ministrstvu za zdravje ter presojevalec ISO standarda in akreditacijskih ustanov. Je član več projektnih skupin na Ministrstvu za zdravje predvsem na področju vodenja kakovosti in varnosti v zdravstvu in na področju Urgentne medicine. Na strokovnih srečanjih se pogosto pojavlja kot predavatelj na teme o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 
Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.

Univerzitetna klinika Memorial Hermann Hospital, ZDA

Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med. je ustanovitelj in predsednik Medicinskega centra Medartis. Je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 25 let svojo profesionalno kariero gradi v Texas Medical Centru, ZDA, največjem medicinskem konglomeratu na svetu z več kot 150.000 zaposlenimi.

Več.

Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med. je ustanovitelj in predsednik Medicinskega centra Medartis. Je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 25 let svojo profesionalno kariero gradi v Texas Medical Centru, ZDA, največjem medicinskem konglomeratu na svetu z več kot 150.000 zaposlenimi.

Prof. dr. Gregorič je bil zaposlen v Texas Heart Inštitutu kot kardiovaskularni in torakalni kirurg od svojega prihoda v Houston leta 1984 do marca letos. Texas Heart Inštitut je ena petih vodilnih klinik za srčna in žilna obolenja v ZDA.

Po končani specializaciji iz kardiovaskularne in torakalne kirurgije na Teksaški univerzi v Houstonu, je bil povabljen, da se zaposli kot enakovredni član v ekipi enega največjih kardiovaskularnih kirurgov vseh časov prof. dr. Dentona Cooleya, kar je z veseljem sprejel.

Dr. Denton Cooley je pionir srčne kirurgije, saj je v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja opravil prvo uspešno transplantacijo srca v ZDA, vstavil prvo umetno srce v človeka na svetu, opravil prvo operacijo anevrizme aorte na svetu, opravil prvo uspešno operacijo VSD in korekcijo anevrizme levega prekata….in še mnoge pionirske operativne posege pri korekcijah otroških srčnih anomalij na svetu. V ekipi dr. Cooleyja sodelujeta še prof. dr. O. H. Frazier, eno največjih svetovnih imen za mehansko srčno podporo, in prof. dr. G. J. Reul, eden največjih svetovnih strokovnjakov na področju kirurgije koronarnih arterij.

Kljub možnosti nadaljevanja bogate kariere v Texas Heart Inštitutu, pa je prof. dr. Gregorič pred kratkim sprejel nov izziv. Zaradi svojega znanja in dolgoletnih izkušenj je bil spomladi 2012 povabljen, da na Medicinski Fakulteti pri Teksaški univerzi v Houstonu, ki je tudi ena od desetih največjih univerz in medicinskih fakultet v ZDA, ter v bolnišnici Memorial Hermann, ki deluje v sklopu medicinske fakultete in pokriva 35% vseh pacientov s kardiovaskularnimi obolenji v Houstonu, ustanovi nov oddelek oz. center za zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem. To mu je uspelo v izredno kratkem času in od sredine marca 2012 je direktor celotnega programa novega Centra za srčno popuščanje, vodi pa tudi kirurški del novoustanovljenega oddelka za visokorizično kirurgijo srca, napredno srčno popuščanje, kardiopulmonarno podporo, transplantacije srca in v kratkem tudi transplantacijo pljuč.

Veliko svojega časa namenja tudi raziskovalnemu delu na Centru za raziskave srčnih in žilnih obolenj na Medicinski fakulteti in Texas Heart Inštitutu, ki oba delujeta v sklopu Teksaške univerze, pisanju strokovnih člankov in knjig ter poučevanju na M.D. Anderson Cancer Centre, ki je vodilna institucija za preprečevanje in zdravljenje rakavih obolenj v svetu.

Nenazadnje je dr. Gregorič tesno povezan s slovenskim zdravstvom sektorjem v Ljubljani, saj se pri njem v Houstonu stalno izobražuje veliko število študentov obeh slovenskih medicinskih fakultet. Do sedaj je opravljalo vaje iz kirurgije v Houstonu skoraj 1000 študentov. Poleg tega pa je v zadnjih 20 letih s pomočjo dr. Gregoriča obiskalo Texas Medical Center nešteto specializantov in specialistov iz Slovenije in drugih držav Evrope, Afrike, Južne Amerike in Azije.

Dr. Gregorič je tudi organizator ali soorganizator velikih strokovnih srečanj iz področja žilne in srčne kirurgije v Sloveniji in drugod po svetu, posebej iz področja srčnega popuščaja, kjer z dr. Vrtovcem iz Centra za srčno popuščanje v Kliničnem centru v Ljubljani vsako leto na kongres v Slovenijo privabita samo svetovno elito s tega področja.

 
prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru in Onkološki inštitut Ljubljana

Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta.

Več.

Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta.
Pred kratkim se je upokojil, še vedno pa je aktiven na področju, ki je njegova strast – na področju medicinske etike. Kot članu komisije za pravna in etična vprašanja mu je bila zaupana naloga vodje ekipe, ki je zadnji dve letih pripravljala nov Kodeks zdravniške etike.

 
Tomaž Gantar

predsednik, Odbor za zdravstvo

Tomaž Gantar je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1987 in leta 1994 opravil specializacijo iz urologije. Ko zdravnik je delal v Splošni bolnišnici Izola. Leta 1995 je bil imenovan za sodnega izvedenca na področju kirurgije.

Več.

Tomaž Gantar je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1987 in leta 1994 opravil specializacijo iz urologije. Ko zdravnik je delal v Splošni bolnišnici Izola. Leta 1995 je bil imenovan za sodnega izvedenca na področju kirurgije. V času svojega strokovnega delovanja se je udeleževal številnih medicinskih seminarjev in simpozijev, tako doma kot v tujini. Od leta 2004 do 2006 je predaval predmet kirurgija na Visoki šoli za zdravstvo Izola.

Od leta 1988 je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Izola. Leta 1999 je postal vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Izola.

Od leta 2002 do 2004 je bil občinski svetnik v Mestni občini Koper. Leta 2006 je kot predsednik stranke Piran je naš zmagal na lokalnih volitvah in dobil štiriletni mandat za funkcijo župana Pirana. Poleg dela župana je nadaljeval tudi z delom zdravnika specialista. Od leta 2012 do 2013 je bil minister za zdravje, od 2014 dalje pa poslanec v Državnem zboru in predsednik Odbora za zdravstvo.

 
Marjan Sušelj

generalni direktor ZZZS

Marjan Sušelj je po izobrazbi psiholog. V 35 letih delovne dobe se je dodatno izobrazil iz računalništva in vodenja. V ZZZS je zaposlen že polnih 31 let in je do prevzema funkcije v. d. generalnega direktorja ZZZS bil direktor območne enote ZZZS Ljubljana.

Več.

Marjan Sušelj je po izobrazbi psiholog. V 35 letih delovne dobe se je dodatno izobrazil iz računalništva in vodenja. V ZZZS je zaposlen že polnih 31 let in je do prevzema funkcije v. d. generalnega direktorja ZZZS bil direktor območne enote ZZZS Ljubljana.

Prepričan je, da je znotraj sistema še veliko priložnosti za izboljšave. Kot generalni direktor ZZZS si bo prizadeval za "transparentno in proaktivno sodelovanje z organi upravljanja in nosilci zdravstvene politike ter za odgovorno izvedbo dogovorov".

Njegovi ključni cilji so ohranitev zakonsko določene ravni pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ohranitev sistema javnega zdravstva. Prizadeval si bo za kakovostne in dostopne zdravstvene storitve, vključno z obvladovanjem čakalnih vrst kot tudi krepitev primarnega zdravstva in preventive ter odgovornosti zavarovanih oseb.

 
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med.

mednarodni svetovalec

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva.

Več.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februar 2012 je bil minister za zdravje v Sloveniji. Od leta 2013 dalje je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih Vlaganje v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO).

Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektov glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike.

 
Doc. dr. Tit Albreht, dr. med.

predstojnik Centra za zdravstveno varstvo, NIJZ

Doc. dr. Tit Albreht, dr.med. (1961), promocija doktorata s področja raziskovanja zdravstvene službe pri Univerzi v Amsterdamu. Predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Več.

Doc. dr. Tit Albreht, dr.med. (1961), promocija doktorata s področja raziskovanja zdravstvene službe pri Univerzi v Amsterdamu. Predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Deluje kot raziskovalec na področju raziskovanja zdravstvene službe, zdravstvenih politik in zdravstvenih sistemov. Član Znanstvenega odbora European Public Health Association in predsednik Sekcije za preventivno medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu. Član Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje. Recenzent pri petih mednarodno uveljavljenih znanstvenih revijah z njegovih področij dela. V zadnjih letih je veliko časa posvetil delu na razvoju politik na področju obvladovanja raka v Evropski Uniji, saj je bil vodja projekta FACT v podporo slovenskemu predsedovanju Evropski Uniji. V zadnjih šestih letih pa je deloval kot namestnik vodje in kot vodja Skupnega Ukrepa (Joint Action) na področju. Habilitiran kot docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava izbrane teme iz javnega zdravja ter nosilec predmeta javno zdravje pri Medicinski fakulteti v Mariboru in predmeta epidemiologija na Univerzi na Primorskem. Deluje kot konzultant Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).

 
Tomaž Gornik

direktor družbe Marand

Tomaž Gornik je soustanovitelj in direktor podjetja Marand in izkušen vodja ekipe, ki ustvarja programske izdelke svetovnega razreda že več kot 20 let.

Več.

Tomaž Gornik je soustanovitelj in direktor podjetja Marand in izkušen vodja ekipe, ki ustvarja programske izdelke svetovnega razreda že več kot 20 let. Pohvalijo se lahko z inovativnimi rešitvami za velike stranke na področju telekomunikacij, financ in zdravstvenega varstva. Svojo ekipo spodbuja k ustvarjanju vedno boljše programske opreme z uporabo najboljše tehnologije in procesov. Ves čas je v koraku s časom glede sodobnih tehnologij, razumevanju programskih platform, arhitekture, implementacije in poslovnih modelov. Največji izziv in strast mu predstavlja področje zdravstvenih podatkov in odprtih programskih vmesnikov. Je sopredsedujoči upravi openEHR Foundation. Predava in sodeluje na mnogih konferencah, vključno s TeleManagement Forum, HIMSS, Health 2.0 in Mobile World Congress.

 
Red. prof. dr. Igor Masten

profesor, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Red. prof. dr. Igor Masten je profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je diplomiral iz ekonomije na Ekonomski fakulteti, 2004 pa doktoriral na Evropskem univerzitetnem inštitutu z disertacijo Monetarna politika in napovedovanje v novih članicah EU.

Več.

Red. prof. dr. Igor Masten je profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je diplomiral iz ekonomije na Ekonomski fakulteti, 2004 pa doktoriral na Evropskem univerzitetnem inštitutu z disertacijo Monetarna politika in napovedovanje v novih članicah EU.

Od leta 2000 je profesor na Ekonomski fakulteti, leta 2003 je deloval v Generalnem direktoratu za raziskave v Evropski centralni banki, od 2005 do 2006 je bil član Strateškega sveta za gospodarski razvoj v RS, od 2009 do 2012 pa član nadzornega sveta NLB, od 2008 do 2009 se je izpopolnjeval na podoktorskem izobraževanju v okviru Jean Monnet Fellowship programa na Evropskem univerzitetnem inštitutu. Od leta 2014 je vodja raziskav na Banki Slovenije.

Za svoje prispevke je prejel številne nagrade (Jean Monnet Fellowship, Robert Schuman Centre of Advanced Studies, European University Institute; Graduate Research Programme Grant at the Research Department of the European Central Bank; ACE Phare Grant, European University Institute; Bank of Slovenia Award for best undergraduate thesis).

Aktivno govori angleško in italijansko ter pasivno nemško in hrvaško.

 
Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med.

predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. se je rodil 11.1.1973 v Celju, kjer je končal osnovno šolo in Naravoslovno matematično gimnazijo v sklopu Srednje tehniške šole Celje. Leta 1991 je po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani...

Več.

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. se je rodil 11.1.1973 v Celju, kjer je končal osnovno šolo in Naravoslovno matematično gimnazijo v sklopu Srednje tehniške šole Celje. Leta 1991 je po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok Splošne bolnišnice Celje.

Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literature, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije. Aktivno obvlada slovenski, angleški, nemški, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

Kaj se lahko naučimo doma in kako lahko to znanje uporabimo/delimo v obstoječem sistemu?
Doma se lahko naučimo kakovostne medicine vzporedno z ljubeznijo do soljudi s katerimi živimo življenje in jim skušamo s čim večjo strokovnostjo le-tega narediti čim daljšega in kakovostnejšega. V tujini lahko spoznamo drugačne načine in modele zagotavljanja zgoraj navedenih ciljev z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi le-teh, vendar v tujini spoznamo tudi to, da je na zemeljski krogli le en košček zemlje, kjer so te ljudje veseli in ji lahko rečeš dom. Prenos nekaterih praks iz različnih okolij bi lahko hitro in brez dodatnih stroškov izboljšal kakovost in storilnost sistema, enako velja za ukinitev določenih praks, ki so trenutno v veljavi.

 
Klemen Kerin, dr. med.

Oberarzt, Klinika za srčno torakalno in žilno kirurgijo Celovec

Klemen Kerin, dr. med., je specialist splošne kirurgije od leta 2001. Celo življenje se (profesionalno) ukvarja z arterijskimi prekrvavitvenimi motnjami, preprečevanjem možganske kapi, vensko kirurgijo, anevrizmami in kronično rano.

Več.

Klemen Kerin, dr. med., je specialist splošne kirurgije od leta 2001. Celo življenje se (profesionalno) ukvarja z arterijskimi prekrvavitvenimi motnjami, preprečevanjem možganske kapi, vensko kirurgijo, anevrizmami in kronično rano. Opravil je blizu 2000 arterijskih operacij in nekaj tisoč drugih posegov.
Žilne kirurgije se je učil v Splošni bolnišnici Novo mesto, UKC Ljubljana in na kliniki v Heidelbergu. Bil je predstojnik kirurškega oddelka SB Novo mesto in vodja žilne kirurgije SB Novo mesto.
Zaposlen je kot Oberarzt na LKH Klagenfurt na Htgc oddelku (Klinika za srčno torakalno in žilno kirurgijo Celovec).


 
Gorazd Perenič

glavni pravni svetovalec, Skupinska praksa d.o.o.

Gorazd Perenič je kontroverzna osebnost, ki le redko koga pusti ravnodušnega. Nekateri ga cenijo, spet drugi sovražijo. Po izobrazbi pravnik in informacijski revizor ter strokovnjak za pravna in poslovna vprašanja sodobnih tehnologij...

Več.

Gorazd Perenič je kontroverzna osebnost, ki le redko koga pusti ravnodušnega. Nekateri ga cenijo, spet drugi sovražijo. Po izobrazbi pravnik in informacijski revizor ter strokovnjak za pravna in poslovna vprašanja sodobnih tehnologij, javne uprave in zdravstva je v svoji pestri karieri doma in po svetu sodeloval z mednarodnimi organizacijami (ZN, EU, Svetovna banka), opravljal politične funkcije v dve vladah, pisal zakonodajo za pet različnih držav ter (so)ustanovil 5 uspešnih podjetij.

Resnični cilj slovenskega javnega zdravstva: ohranjanje statusa quo ali zdravje pacientov?
Marsikaj v slovenskem javnem zdravstvu se zdi nelogično. Mešata se pomen in pojma javnega zavarovanja in javnega izvajanja storitev. Regulativa je stara in le malce spremenjena od časov socializma (ZZZS namesto SIS, splošni namesto družbenega samoupravnega dogovora in podobno, sistem se obvladuje s pomočjo okrožnic, parlament in vlada imata malenkosten vpliv). Čakalne dobe ostajajo, socialna neenakost in administrativne obremenitve se povečujejo, zasebnost pacientov se zmanjšuje, uvedba novih tehnologij in novih modelov dela zaostaja. Vse to izgleda skregano z zdravo pametjo in ciljem zagotavljati pacientom kakovostno, varno, dostopno in prijazno oskrbo. Toda v zadnjem času se vse manj skriva, da to najbrž nikoli ni bil zares prvi cilj našega javnega zdravstva.

 
prof. dr. sc. Davor Štimac, dr. med.

ravnatelj, KBC Rijeka

Prof. dr. sc. Davor Štimac, dr. med. je leta 1988 končal podiplomski študij na Medicinski fakulteti v Reki iz klinične patofiziologije, l. 1997 pa je pridobil tudi naziv doktor znanosti. L. 1999 je postal docent na Medicinski fakulteti, l. 2010 pa je pridobil trajni naziv redni profesor.

Več.

Prof. dr. sc. Davor Štimac, dr. med. je leta 1988 končal podiplomski študij na Medicinski fakulteti v Reki iz klinične patofiziologije, l. 1997 pa je pridobil tudi naziv doktor znanosti. L. 1999 je postal docent na Medicinski fakulteti, l. 2010 pa je pridobil trajni naziv redni profesor.
Pripravništvo je opravljal v KBC Rijeka, splošno prakso pa pri podjetju Global Marine Drilling Company v ZDA. Nekaj časa je bil zaposlen tudi v Zdravstvenem domu Rijeka, od l. 1991 pa je poleg profesure na Medicinski fakulteti zaposlen na KBC Rijeka, kjer l. 2016 nastopil funkcijo ravnatelja.

 
Mag. Janez Lavre, dr. med.

v. d. direktorja UKC Maribor

Janez Lavre se je rodil 14.05.1968 v Slovenj Gradcu. Leta 1986 je končal srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu. Po opravljenem služenju vojaškega roka je nadaljeval s študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 18.04.1995. Med dodiplomskim študijem je končal dve študentski Prešernovi nalogi.

Več.

Janez Lavre se je rodil 14.05.1968 v Slovenj Gradcu. Leta 1986 je končal srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu. Po opravljenem služenju vojaškega roka je nadaljeval s študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 18.04.1995. Med dodiplomskim študijem je končal dve študentski Prešernovi nalogi.

V mesecu maju 1995 je pričel z opravljanjem sekundarijata v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, 2000 je opravil specialistični izpit iz interne medicine. Z delom je nadaljeval na internem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in v Centru za dializo. V letih 2002-2006 je bil član Sveta zavoda v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

09.03.2006 je bil imenovan za v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, 19.01.2007 pa v. d. direktorja in v. d. strokovnega direktorja. Od 22.09.2007 do 19.06.2016 je bil direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Od 20.06.2016 je v. d. direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Opravlja tudi delo internista nefrologa v dializnem centru in se vključuje v redno dežurno službo na internem oddelku. Poleg rednega dela zdravnika specialista sodeluje tudi pri znanstvenoraziskovalnem delu. Skupaj s sodelavci opravlja tudi klinične raziskave in redno aktivno sodelujejo na mednarodnih strokovnih srečanjih, izsledke pa predstavljajo tudi doma. Skrbijo za zdravstveno izobraževanje laikov in jim predavajo na njihovih srečanjih.

V dosedanjem mandatu direktorja je opravil sklop predavanj iz Managementa v zdravstvu na GEA College v letu 2007, V letu 2008 se je udeležil poletne šole Reengeneering in Hospitals pod okriljem EU in Evropskega observatorija v Benetkah, v letu 2011 je promoviral na magisterskem študiju Univerzi Udine – Quality management in the European Health Care Systems – International Master os Science and Master of Arts, v soorganizaciji Sanicademiae in LKH Villach.

 
Asist. Mag. Marko Bitenc, dr. med.

Direktor Kirurgije Bitenc / torakalni kirurg

Asist. Mag. mark Bitenc, dr. med. je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1985, leta 1987 je opravil pripravništvo. Bil je ali je še član naslednjih združenj: Evropsko združenje torakalnih kirurgov, Združenje torakalnih kirurgov Slovenije...

Več.

Asist. Mag. mark Bitenc, dr. med. je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1985, leta 1987 je opravil pripravništvo. Bil je ali je še član naslednjih združenj: Evropsko združenje torakalnih kirurgov, Združenje torakalnih kirurgov Slovenije, , Zdravstveni svet Republike Slovenije, član Glavnega odbora CPME (Standing Committee of European Physicians), prvi podpredsednik CPME, član Strokovnega sveta Ministra za zdravje Republike Slovenije. Bil je asistent za predmet kirurgija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Opravil je dva mandata kot predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, bil je tudi predsednik EFMA/WHO (European Forum of Medical Associations). Licenco za zdravnika splošne kirurgije ima od leta 1993 (Zdravniška zbornica Slovenije), FETCS od leta 2001.

 
Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič,dr. med.

namestnica direktorja za razvoj Zdravstveni dom Ljubljana, predavateljica na Medicinski fakulteti, Ljubljana in Fakulteti za zdravstvo, Jesenice

Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med. je od leta 1989 zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je 2017 prevzela vodenje razvoja osnovnega zdravstva, pred tem je bila od 2011-2016 strokovna direktorica,

Več.

Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med. je od leta 1989 zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je 2017 prevzela vodenje razvoja osnovnega zdravstva, pred tem je bila od 2011-2016 strokovna direktorica, še prej pa predstojnica enote Šentvid in vodja zdravstvenega varstva odraslih v isti enoti. Ves čas ostaja zvesta stiku s pacienti, zato še vedno dela kot izbrana osebna zdravnica in ima opredeljenih preko 1500 pacientov. Meni, da sprememb in razvoja ni mogoče voditi, v kolikor ni stika z ambulantnim delom in pacienti ter tako soočanja z aktualnimi okoliščinami in razmerami v zdravstvu.

Aktivno sodeluje s katedro za družinsko medicino MF Ljubljana, kjer predava študentom, specializantom in doktorandom ter z Zdravstveno fakulteto Jesenice. Je članica številnih strokovnih skupin v slovenskem zdravstvenem sistemu, med drugim je v aktualnem mandatu podpredsednica Zdravstvenega sveta in Glavnega strokovnega sveta pri SZD ter predsednica Komisije za razvrščanje zdravil na listo. Je vabljena predavateljica na številnih domačih in mednarodnih srečanjih.

Leta 2011 je prevzela pri Ministrstvu za zdravje vodenje projekta krepitve osnovnega zdravstva z uvajanjem referenčnih ambulant, ki je prinesel načrtovano in s kazalniki kakovosti podprto delo timov v družinsko medicino. Vodi ali sodeluje v mednarodnih in domačih raziskovalnih projektih in je prepričana, da lahko s primerno organizacijo in pristopom v zdravstvu delamo bolje, ob tem, da morajo tudi bolniki prevzeti in izkazovati bolj odgovorno ravnanje do svojega zdravja.


 
Doc. dr. Milena Kramar Zupan

direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto

Doc. dr. Milena Kramar Zupan je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani . V raziskavah povezuje aktualna teoretična spoznanja na področju vodenja in menedžmenta s svojimi več deset letnimi izkušnjami na različnih vodilnih delovnih mestih...

Več.

Doc. dr. Milena Kramar Zupan je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani . V raziskavah povezuje aktualna teoretična spoznanja na področju vodenja in menedžmenta s svojimi več deset letnimi izkušnjami na različnih vodilnih delovnih mestih (deset let glavna direktorica tekstilne tovarne Novoteks iz Novega mesta, dva mandata direktorica Poslovne enote Telekom Slovenije, Novo mesto, petletni mandat direktorice Sektorja prodaje na Telekomu Slovenije, dva mandata – osem let direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto in od 2016 dalje direktorica splošne bolnišnice Novo mesto).

V tem obdobju je bila večkrat vodja različnih projektov (na področju sanacije gospodarskih združb, na področju prodaje, vodenje ključnih kupcev, poslovnih pogajanj, prenove procesov, itd.) Je aktivna v domačih strokovnih in znanstvenih združenjih: Slovenske akademije za menedžment, Dolenjske akademske pobude, Uredniškega odbora spletne revije Izzivi managementa, itd. (je bila in je še članica Nadzornih svetov, Svetov javnih zavodov, različnih organov v lokalni skupnostih in znanstvenih združenjih). Je avtorica člankov s področja menedžmenta in vodenja. Je predavateljica na Fakulteti za poslovne in upravne vede in na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu.

 
dr. sc. Nevenka Kovač, dr. med.

ravnateljica, Specijalna bolnica Medico, Rijeka

Dr. sc. Nevenka Kovač, dr. med. je na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu diplomirala 1987 in naslednjih 5 let preživela na urgentnem bloku Splošne bolnice Koprivnica. V 14 letih službovanja v farmacevtski družbi Belupo d.d. je razvijala svojo kariero vse do položaja direktorja marketinga.

Več.

Dr. sc. Nevenka Kovač, dr. med. je na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu diplomirala 1987 in naslednjih 5 let preživela na urgentnem bloku Splošne bolnice Koprivnica. V 14 letih službovanja v farmacevtski družbi Belupo d.d. je razvijala svojo kariero vse do položaja direktorja marketinga. Zaključila je MBA program na IEDC-Poslovni šoli Bled, leta 1999 pa podiplomski študij oziroma specialistični študij Mednarodni marketing na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu.

V podjetju Lucidus d.d. je leta 2010 soustvarjala razvoj medicinskega programa in ustanovitev Splošne bolnišnice Sv. Katarina na kateri je bila ravnateljica do konca leta 2014.

Po tem je prevzela vlogo glavne svetovalke Ministrstva za zdravje in s strani Vlade Republike Hrvaške bila imenovana za strokovnega koordinatorja s strani zdravstvenega ministrstva za področje EU. Bila je članica več strokovnih delovnih skupin in predsednica sanacijskih odborov za Klinično bolnico Merkur, Klinično bolnico Dubrava in Splošno bolnišnico Zadar.

Od maja 2016 je ravnateljica Specijalne bolnice Medico v Reki.

 
Prof. dr. sc. Nikica Gabrić

direktor Specijalne bolnice za oftalmologijo Svjetlost

Prof. dr. Nikica Gabrič je končal Medicinsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Specializacijo je opravljal v KBC Centru Rebro, pod mentorstvom prof. Krešimirja Čupaka, starosto hrvaške oftalmologije.

Več.

Izobraževanje

Prof. dr. Nikica Gabrič je končal Medicinsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Specializacijo je opravljal v KBC Centru Rebro, pod mentorstvom prof. Krešimirja Čupaka, starosto hrvaške oftalmologije. Na isti fakulteti je magistriral leta 1988 s temo "Računalniški nadzor pooperativnih zapletov katarakte." Doktoriral je leta 1997 s temo "Primerjalna analiza skladiščenja roženic za presaditev pri kuncih in človeku - prispevek k nastanku prve hrvaške očesne banke" pod nadzorom dr. Ljerke Henč-Petrinović. Od leta 2000 je docent za medicino na Univerzi v Reki, od leta 2009 ima status rednega profesorja. Usposabljanje na področju kirurgije sprednjega segmenta očesa izvaja v prestižnih medicinskih centrih na Japonskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA, Rusiji in Švici.

Področja dela

Prof. dr. Nikica Gabrič se ukvarja s kirurgijo sprednjega segmenta očesa. Opravil je več kot 40.000 operacij katarakte, glavkoma, presaditev roženice... deluje v več kot 17 državah po vsem svetu vključno s prestižnim Fjodorovljevim Inštitutom v Rusiji. Delovne izkušnje je pridobil kot specialist oftalmolog in kasneje na oddelku za oftalmologijo na KB Svetega Duha v Zagrebu. Na Hrvaškem je prvi izvedel lasersko korekcijo dioptrije.

Leta 1998 je ustanovil Poliklinika Svjetlost, ki je kmalu postala vodilna zasebna zdravstvena ustanova na področju oftalmologije v jugovzhodni Evropi. Prof. dr. Nikica Gabrič na svoji kliniki uvaja najnovejše trende na področju oftalmologije po vzoru zdravstvenih centrov svetovnega razreda odličnosti po vsem svetu in ustvarja ekipo strokovnjakov, ki opravljajo najbolj obsežne kirurške posege na očesu.

Danes je direktor Specijalne bolnice za oftalmologiju Svjetlost, ki je iz poliklinike zrasla v kliniko in postala prva zasebna univerzitetna klinika na Hrvaškem. "Svjetlosst" je mednarodno priznana blagovna znamka s centri v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Banja Luki.

Uvedba novih metod

Prof. dr. Nikica Gabrič je uvedel številne nove kirurške posege v hrvaško medicino. Zaslužen je za spodbujanje transplantacijske medicine, ustanovil je prvo banko tkiv na Hrvaškem, očesno banko Lions Hrvaška ter s svojo predanostjo in strokovno pomočjo olajšal odpiranje očesnih bank v Reki, Osijeku in Splitu.

Publikacije in raziskave

Objavil je več kot 400 znanstvenih in strokovnih člankov v domačih in tujih strokovnih revijah, od tega v revijah indeksiranih v Current Contents 40, 21 del v drugih ustreznih podatkovnih bazah, 21 poglavij v knjigah, 5 samostojnih knjig in več kot 300 povzetkov.

Članstvo v organizacijah

Je ustanovitelj in predsednik Hrvaškega društva za katarakto in refrakcijsko kirurgijo. Bil je član upravnega odbora Evropskega združenja za katarakto in refrakcijsko kirurgijo (ESCRS), Evropskega združenja očesnih bank (EEBA), član upravnega odbora Evropskega združenja oftalmologov (PDL) in Evropskega združenja oftalmologov JV Evrope (SEEOS). Je aktiven član Hrvaškega zdravniškega društva, Hrvaškega društva oftalmologov, Ameriške oftalmološke akademije, Hrvaške akademije medicinskih znanosti, Združenja za raziskave na področju oftalmologov (Arvo), Združenja za bolezni sprednjega segmenta očesa, Ameriškega združenja za katarakto in refrakcijsko kirurgijo.

 
Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med.

Ustanovitelj Avelana d.o.o.

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med. je rojen 17. novembra 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je promoviral na Oddelku za splošno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Specialistični izpit iz splošne kirurgije je opravil leta 1989. Od tega leta je kot specialist kirurgije delal na Oddelku za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Več.

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med. je rojen 17. novembra 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je promoviral na Oddelku za splošno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Specialistični izpit iz splošne kirurgije je opravil leta 1989. Od tega leta je kot specialist kirurgije delal na Oddelku za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Leta 1991 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravil magisterij iz eksperimentalne kirurgije. Iz žilne kirurgije se je dodatno izobraževal tudi v Veliki Britaniji (Bristol Royal Infirmary) in na Češkem (Nemocnice na Homolce). Od januarja 1998 do 2005 je bil vodja programa žilne kirurgije v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in bil hkrati med marcem 1998 in januarjem 2000 tudi predstojnik oddelka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje. Od januarja 2000 do leta 2006 je bil vodja odseka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je član strokovnega svet Združenja za žilna obolenja Slovenskega zdravniškega društva, predsednik regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije med leti 1995-1997 in 2004-2008, član European Society for Vascular Surgery, do leta 2002 podpredsednik Evropske federacije zdravnikov uslužbencev (Federation Europeenne des Medecins Salaries- FEMS) ter ustanovni član Združenja žilnih kirurgov Slovenije.

V letu 2004 je prejel nagrado za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo Mestne občine Novo mesto.

Novembra 2005 je ustanovil lastno podjetje Avelana d.o.o. ter opravlja diagnostiko in zdravljenje vseh žilnih obolenj, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem in izobraževanjem na področju žilnih obolenj. Dvakrat letno organizira mednarodni tečaj Ultrasound Guided Endovenous Laser/RF Treatment of Varicose Veins. Do sedaj se je tečajev udeležilo več kot 180 zdravnikov iz Slovenije in tujine.

Podjetje Avelana d.o.o je bilo že dvakrat zaporedoma imenovano z znakom Excellente, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje najuspešnejšim malim in srednjim podjetjem.

Maja 2016 je pričel z gradnjo Kirurškega centra Avelana s tremi operacijskimi dvoranami, manjšo enoto za intenzivno nego, petimi bolniškim sobami in dnevno bolnišnico. Center je tik pred otvoritvijo.

 
Veljko Kopjar, M.A., SCPM, SSGB

Sarah Cannon Research Institute

Veljko Kopjar je certificiran vodja projektov z izkušnjami v nadzoru kliničnih preskušanj in spodbujanju kliničnih raziskav za razvoj poslovnih pobud. Njegov cilj je zagotoviti, da so dejavnosti iz kliničnih preskušanj končana v določenem časovnem roku, v okviru proračuna in v skladu z dobro klinično prakso in ustreznimi SOP.

Več.

Veljko Kopjar je certificiran vodja projektov z izkušnjami v nadzoru kliničnih preskušanj in spodbujanju kliničnih raziskav za razvoj poslovnih pobud. Njegov cilj je zagotoviti, da so dejavnosti iz kliničnih preskušanj končana v določenem časovnem roku, v okviru proračuna in v skladu z dobro klinično prakso in ustreznimi SOP.

Magistriral je na Marist College, kjer je prejel Akademsko nagrado za podiplomski študij, diplomiral je na Edward R. Murrow College in v programu Project Management na Univerzi Stanford.

V zadnjih 5+ letih je zgradili močne navezave z globalnim seznamom ključnih deležnikov in vodil terapevtske raziskave s področij onkologije, poškodbe živcev in ortopedije.

Ima izkušnje pri delu z industrijo, neprofitnimi in vladnimi organizacijami iz Severne Amerike, Evrope in Avstralije. Uživa v upravljanju interdisciplinarnih skupin in je vajen dela z vodstvom, znanstveniki in zdravniki.


 
Izr. prof. dr. Ana Jerončič

profesorica, Medicinska fakulteta, Univerza v Splitu

Izr. prof. dr. Ana Jerončič je profesorica na Univerzi v Splitu, na Oddelku za raziskave v biomedicini in zdravju. Kot znanstvenica je multidisciplinarna in avtorica številnih člankov...

Več.

Izr. prof. dr. Ana Jerončič je profesorica na Univerzi v Splitu, na Oddelku za raziskave v biomedicini in zdravju. Kot znanstvenica je multidisciplinarna in avtorica številnih člankov s področja sinteze dokazov v medicini (meta-analize in sistematični pregledi), medicinskega izobraževanja, znanstvene metodologije kot tudi del s kompleksnimi podatki s področja genske epidemiologije in farmakogenetike, nalezljivih bolezni in elastičnosti krvnih žil.

Ima bogate izkušnje pri vodenju kliničnih raziskav v različnih vejah medicine. Bila je štipendistka programa Marie Curie in statistična urednica znanstvene revije Croatian Medical Journal. Je članica hrvaškega Cochranea, recenzentka v številnih mednarodnih revijah, vodi vrsto dodiplomskih in podiplomskih programov na Medicinski fakulteti, kjer predava klinično biostatistiko in medicino podprto z dokazi. Od leta 2015, v okviru projekta ProHealth vodi raziskave o oceni kakovosti hrvaških kliničnih smernic.

Povzetek
Klinične smernice so sistematično razvita priporočila, ki naj bi pripomogle zdravstvenim delavcem in pacientom pri oblikovanju odločitev o ustrezni zdravstveni oskrbi v specifičnih kliničnih okoliščinah. Rezultati raziskav v okviru projekta ProHealth so pokazali, da so hrvaške klinične smernice, ki so bile objavljene v obdobju od 2001 do 2015, metodološko slabo. Skupna pomanjkljivost teh smernic je odsotnost sistematičnega pregleda in iskanja literature, vrednotenja in sinteze dokazov. V predavanju bom obrazložila osnovne značilnosti smernic in navodila za oblikovanje smernic ter opozorila na najpogostejše težave/napake pri njihovem oblikovanju. Hkrati pa bom predstavila primere dobre prakse na področju oblikovanja in prilagajanja kliničnih smernic.

 
Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med.

Prosunt

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med. je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.

Več.

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.

S področja kakovosti v zdravstvu in varnosti pacientov se je izobraževal na University of Florida, Johns Hopkins University, Bloomberg School of Public Health in Western Reserve University v ZDA.

Kakovosti in varnost poučuje na drugi stopnji na Fakulteti za zdravje Jesenice in Novo mesto. Od leta 2001 do 2007 je vodil Oddelek za kakovost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje in sopredsedoval delovni skupini Evropske komisije za varnost pacientov, kjer je pomagal ustanoviti Evropsko mrežo za varnost pacientov. Je avtor več kot 60 člankov s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu in avtor knjige "Pot do odlične zdravstvene prakse" ter "Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov - Sistematična analiza globljih vzrokov za napake in njihovo preprečevanje." Njegovo ožje področje je varnost pacientov.

Je izvedenec pri Technical Assistance and Information Exchange Evropske komisije in član American Society of Professinals in Patient Safety pri National Patient Safety Foundation v ZDA ter Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu.

 
prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinjadela kot svetovalka za področje protimikrobnih zdravil in sodeluje prioblikovanju strokovne doktrine na področju antibiotikov.

Več.

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinjadela kot svetovalka za področje protimikrobnih zdravil in sodeluje prioblikovanju strokovne doktrine na področju antibiotikov.

Diplomirala je na Medicinski fakultetiv Ljubljani, kjer je leta 1997zagovarjala tudi doktorsko dizertacijo. Dodatno se je izpopolnejvala še vZagrebu, v Wisconsinu (ZDA) in Trstu. Na Kliniki za infekcijske bolezni invročinska stanja UKC Ljubljana vodi Enoto za konziliarno in konzultantskoslužbo in je redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Jepodpredsednica Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri Ministrstvu zazdravje, predsednica Sekcije za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškemdruštvu in vodja Študijske skupine za smotrno rabo antibiotikov pri Evropskemzdruženje za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni. Je predsednicaSveta za izobraževanje zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije,

Na področju protimikrobnih zdravil delatudi raziskovalno in pedagoško. Aktivno sodeluje pri domačih in mednarodnihraziskavah ter na strokovnih srečanjih doma in v tujini.

Je avtorica in soavtorica več strokovnihin znanstvenih člankov in priročnikov za predpisovanje antibiotikov.

 
Kristina Modic

izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo

Kristina Modic je soustanoviteljica, dolgoletna predsednica, zadnje leto pa izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Hkrati je tudi predsednica Sveta pacientov Onkološkega inštituta Ljubljana in novo-ustanovljenega Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net. Kot predstavnica nevladnih organizacij sodeluje pri pripravi Državnega programa za obvladovanje raka. Je članica in sekretarka upravnega odbora mednarodne organizacije društev bolnikov s plazmocitomom Myeloma Patients Europe.

Več.

Kristina Modic je soustanoviteljica, dolgoletna predsednica, zadnje leto pa izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Hkrati je tudi predsednica Sveta pacientov Onkološkega inštituta Ljubljana in novo-ustanovljenega Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net. Kot predstavnica nevladnih organizacij sodeluje pri pripravi Državnega programa za obvladovanje raka. Je članica in sekretarka upravnega odbora mednarodne organizacije društev bolnikov s plazmocitomom Myeloma Patients Europe.

Pred enajstimi leti je zbolela za ne-Hodgkinovim limfomom in se uspešno pozdravila. Zaradi onkološkega zdravljenja se je več let soočala tudi z neplodnostjo. Osebna izkušnja bolezni, neplodnosti in obeh zdravljenj ji že vrsto let pomaga bolje razumeti potrebe bolnikov z rakom in svojcev, neplodnih parov in posameznikov, zdravstvenih strokovnjakov pa tudi pozitivne in negativne strani zdravstvenega sistema pri nas.

Deset let je aktivna na področju zagovorništva bolnikov z rakom. Vodi ali sodeluje v številnih projektih in programih, kjer si prizadeva za bolnikovo kakovostno informiranost, za dostop do najsodobnejših oblik odkrivanja in zdravljenja bolezni, za boljšo celostno obravnavo in rehabilitacijo, za osveščenost širše strokovne in splošne javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni ter za dobro sodelovanje z vsemi deležniki zdravstvene obravnave in celotnega zdravstvenega sistema.

Zadnjih nekaj let aktivno sodeluje v družbeno odgovorni akciji Spregovorimo o neplodnosti zavoda Vitalica, kjer si s kolegi prizadeva razbijati tabu o neplodnosti, ki prizadene vsak šesti slovenski par.

Kreditne točke

Z udeležbo na konferenci Zdravstveni razvojni forum 2017 prejmete
18 kreditnih točk Zdravniške zbornice Slovenije.

Foto utrinki s konference Zdravstveni razvojni Forum 2016

Vsebinski utrinki s konference Zdravstveni razvojni Forum 2016

  • Kakovost – podlaga za vrednotenje dela zdravstvenih delavcev, Bojan Popovič, dr. med., univ. dipl. prav.
Intuicija nam govori, da mora biti vsako opravljeno delo primerno plačano. Iz tega izhaja logičen in nič manj intuitiven odgovor, da mora

(zdravstveni) delavec, ki opravi več dela, prejeti tudi višje plačilo. To tudi lepo ustreza neki splošni predstavi o pridnih in lenih delavcih: pridni več ustvarijo in torej lahko več potrošijo; leni manj ustvarijo in je prav, da imajo manj za potrošnjo. S tem dosežemo, da omejene dobrine pošteno razdelimo med deležnike, ki so jih ustvarili.Več.

  • Ali je vrednotenje zdravstvenih tehnologij sploh smiselno?, Rok Hren, PhD, MSc IHP(HE), ISPOR (International International Society for Pharmacoeconomics and Outcomes Research) Slovenia Regional Chapter, Ljubljana, Slovenija
Zakaj sploh vrednotenje zdravstvenih tehnologij?Inovacije imajo velik pomen za razvoj zdravstva: med mnogokrat navedenimi primeri je ogromen tehnološki uspeh pri farmakološkem zdravljenju bolnikov, okuženih z virusom HIV. V namen vrednotenja inovacij in dodane vrednosti zdravil imamo na voljo učinkovito orodje – farmakoekonomiko – ki pa jo zaradi svoje analitičnosti velikokrat le slabo razumejo tako organi odločanja v zdravstvu kot tudi zdravstveni delavci in imetniki dovoljenja za promet z zdravili.
Več.
  • Vloga pacientov v procesih vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA), izr. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel
Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je postopek, v katerem se skušamo na osnovi dejstev in rezultatov analize odločiti, ali je smotrno financirati obravnavano zdravstveno tehnologijo z javnimi sredstvi ali ne. V postopku vrednotenja tehnologijo preverimo z več vidikov, eden najpomembnejših pogledov na tehnologijo pa je vidik pacientov. Paciente želimo postaviti v center zdravstvenega sistema in prav je, da jih v postopke določanja pravic vključimo že na samem začetku...
Več.
  • Akreditacija – mit ali dejstvo, Miran Rems, Splošna bolnišnica Jesenice
Akreditacija bolnišnic je danes nedvomno potrebno dejstvo. Razvoj tehnologije, zdravljenja in vodenja je hiter in v teh spremembah je nujna skrb za kakovost in varnost pacientov ter zaposlenih. Mednarodni standard ISO 9001 je odličn in primerljivo izhodišče za zagotavljanje akreditacije. Je strošek, ki daje rezultate le na dolgi rok, saj je neposredno povezan s spreminjanjem kulture, tudi kulture vodenja. Kljub jasnim izhodiščem ostaja akreditacija tudi mit. Nova medalja na steni ni čarobna palčka, ki povzroča spremembe. Ravno tako ni potrdilo, da se v bolnišnici ne more zgodili strokovna napaka. Mora pa biti zagotovilo, da se enaka napaka ne bo ponovila. Več

Izkoristite ugodnejšo kotizacijo do 31. 12. 2016 in prihranite 50 €!

Izkoristite ugodnejšo kotizacijo do 31. 12. 2016 in prihranite 50 €!

Pot do odlične zdravstvene prakse

Pot do odlične zdravstvene prakse
dr. Andrej Robida


Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse vsebuje praktična vodila za izboljševanje lastne zdravstvene prakse. Pri njenem izboljševanju ne gre za raziskovalno metodo, ampak za izboljševanje ter standardizacijo procesov. Presoja prakse odkriva vrzeli glede na standarde in išče rešitev za njeno izboljšanje. Knjigi so dodani nekateri pripomočki za presojo. Ti so tudi na priloženem elektronskem mediju, tako da jih lahko uporabljate in priredite pri presojah vaše zdravstvene prakse.

Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse je primerna za zdravstvene strokovnjake, managerje v zdravstvu, zdravnike, medicinske sestre, farmacevte, fizioterapevte, študente , zdravstvene tehnike in vse, ki skrbijo za pacienta.

Za udeležence konference Zdravstveni razvojni forum je knjiga na voljo po zelo ugodni ceni 33 € z DDV (redna cena knjige je 44 € z DDV).
Knjigo Pot do odlične zdravstvene prakselahko naročite ob prijavi na dogodek (vpis v opombe) ali pa preko spodnje povezave oziroma Knjigarne, kjer v opombe navedite, da knjigo naročate kot udeleženec/-ka konference Zdravstveni razvojni forum 2017.

NAROČILO

Preberite še...

  • Program dr. Zdenke Čebašek Travnik o prihodnjem razvoju in usmeritvah Zdravniške zbornice Slovenije
    Program podaja nekaj odgovorov na dve temeljni vprašanji:
    • ali se zbornica lahko izkaže kot koristna, uporabna in prijazna ustanova za vse njene člane?
    • ali zbornica lahko sproži resnične spremembe v zdravstvenem sistemu?

  • Razmišljanja prof. dr. Matjaža Zwitterja, predstojnika katedre za medicinsko etiko in pravo na medicinski fakulteti v Mariboru in upokojenega zdravnika onkologa o čakalnih vrstah:
  • "Čakalne vrste bistveno zmanjšajo učinkovitost zdravstvenih sistemov: strokovno slabša zdravstvena pomoč ljudem. Učinkovit zdravstveni sistem ljudem hitro pomaga povrniti zdravje, čakalne liste pa so nasprotje tega…

  • večji stroški. Dolgotrajno čakanje na pomoč prinaša dodatne stroške za zdravila, ki blažijo težave bolnika v času čakanja; podaljšuje bolniško odsotnost…
  • bistveno poslabšanje odnosov med bolniki in zdravstvenim osebjem. Vse slabosti zdravstvenega sistema se pretočijo v odnos med bolnikom in zdravstvenim osebjem. Naraščajo nezadovoljstvo, grožnje, verbalni in celo fizični napadi. Izginja medsebojno zaupanje, ki je temelj odnosov med bolnikom in zdravnikom….
  • večji administrativni stroški in dodatna slabša učinkovitost zdravstvenega sistema. Vodenje in nadzor nad spoštovanjem čakalnih list premikajo denar od zdravstvene obravnave k dodatnim administrativnim obremenitvam….
  • preskakovanje čakalnih vrst. Nekaj preskakovanja čakalnih vrst je res zaradi vsega obsojanja vrednega podkupovanja, veliko več pa je dobrohotne in neplačane pomoči bolnikom...
  • nepravičnost med izvajalci zdravstva. Da bi zagotovil več storitev in vsaj malo skrajšal čakalne vrste, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije enostransko znižuje cene, ki pogosto ne dosežejo niti materialnih stroškov...
  • izjemno nizke cene za večino zdravstvenih storitev in okostenel sistem nagrajevanja dušijo vsako pobudo, da bi svoje znanje in delo tržili zunaj naših meja. To ne pomeni le izpad priliva dodatnega denarja, ampak tudi zaostajanje za razvojem sodobne medicine...
  • zaradi dolgega čakanja odhajajo nekateri bolniki v tujino. Če je čakanje pri nas daljše od dopustnega, jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne stroške diagnostike ali zdravljenja..."
    Preberite si celoten članek.
  • Vir: Sobotna priloga, 29.10.2016

  • Zaključki jesenskega posveta Odgovornost v zdravstvu, 5. in 6. oktober 2016, Hotel Špik, Gozd Martuljek
Vloga akterjev v zdravstvenih sistemih zahteva popolno uravnoteženost navznoter in navzven. Naša odprtost usmerja odgovornost do svojega notranjega sveta, pa tudi do sveta zunaj sebe. Potrebni pogoji visoke mere odgovornosti do sveta okoli sebe so občutek povezanosti, soodvisnosti in želja po vračanju dobrega z dobrim. To pa zahteva zadostno mero dvignjene zavesti in skrbi za širšo družbeno korist.
Več.
  • Pomen nove etike in žvižgaštva za odgovornost v zdravstvu, prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med. spec. soc. med. NIJZ
Upravljanje in nadzorovanje zdravstvenih sistemov ter zdravstvenih organizacij v Sloveniji je slabo. Premalo sledita načelom družbene odgovornosti, ki združujejo ekonomska, zakonska, etična in filantropična pričakovanja, ki jih družba naslavlja na zdravstven sistem in organizacije. To potrjuje vrsta primerov " zdravstvenih afer", ki so povezana z nesposobnimi, nepoštenimi in neodgovornimi upravami ter nesposobnimi nadzorniki. Tja jih je nastavila politika, ki se ves čas dejavno vključuje v imenovanje( kadrovanje) direktorjev in nadzornikov javnih zdravstvenih organizacij...Več.
  • Odgovornost v zdravstvu – pogled managerja, Janez Lavre, dr. med., v. d. direktorja, Univerzitetni klinični center Maribor
Odgovornost-i ž (ọ́) je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika natančno opredeljena, povzemam pa najznačilnejši opredelitvi: 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice, 2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti.
Več.
  • Odgovornost v zdravstvu – pogled pacienta, Mojca Senčar, Europa Donna
V zadnjih dvajsetih letih je bilo več govora o bolnikovih pravicah ter o odgovornostih in dolžnostih zdravstvenih delavcev. Le malo pa o dolžnostih bolnikov, čeprav so te omenjene že v Hipokratovi prisegi. Leta 1847 je ameriška zdravniška organizacija (AMA) v svoj kodeks zapisala ne samo dolžnosti zdravnikov, temveč tudi dolžnosti bolnikov, vendar tako, kot so jih videli profesionalci: bolnikova dolžnost je biti dober bolnik.
Več.
  • Odgovornost v zdravstveni in babiški negi, Monika Ažman, dipl. m. s., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Zdravstvena obravnava postaja z razvojem znanosti (ne le medicinske), vedno bolj zahtevna. V ospredje stopa tako dostopnost kot kakovost in varnost obravnave. Pomemben in zahteven del pri zdravstveni obravnavi sta tudi zdravstvena in babiška nega. Več.


  • Odgovornost zdravnika, Erik Brecelj, Onkološki inštitut
Pogosto se nam zdi, da je odgovornost beseda, katere pomen nam je dobro poznan. Ni potreben pretiran premislek, da si priznamo, da je to zelo širok in večplasten pojem, ki je v današnji družbi pogosto površno obravnavan, tudi v medicinski stroki. Če vtipkamo v internetni iskalnik »zdravniška odgovornost« dobimo večino zadetkov s področja odškodninske odgovornosti, kar je samo majhen del odgovornosti zdravniškega poklica. Zakonodaja definira odgovornost zdravnika. Vendar je odgovornost zdravnika po zakonu bistveno manjša, kot je odgovornost zdravnika po Kodeksu medicinske deontologije.

Več.

Kotizacija in prijava


PRIJAVITE SE ZDAJ
, vsekakor pa do 1. marca 2017. Skrajni rok za odjavo od konference Zdravstveni razvojni forum je štiri dni pred konferenco. Odjava mora biti pisna.

Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV.

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo za dogodek lahko poravnate tudi pred prejemom računa
na IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 004089-matična št. plačnika.

Informacije o nastanitvi

Udeleženci konference sami poskrbijo za rezervacijo hotela in plačilo nastanitve.


CENIK HOTELSKIH STORITEV - HOTELI BERNARDIN

Informativne cene za nočitev z zajtrkom po osebi na dan (DDV je vključen):


Hotel Enoposteljna soba Dvoposteljna soba (na osebo)
GH Bernardin***** 110 € 72,50 €
Hotel Histrion**** 75 € 50 €
Hotel Vile Park*** 65 € 45 €

Turistična taksa in prijavnina nista vključeni v ceno nočitve.

Lokacija

Grand Hotel Bernardin

Obala 2
6320 Portorož
T: 05 690 70 00 | F: 05/690 70 10
E: booking@bernardingroup.si
W: www.bernardingroup.si


T: 080 33 44
E: izobrazevanje@planetgv.si