Jesenski posvet v zdravstvu -
Odgovornost v zdravstvu


5. - 6. oktober 2016


Hotel Špik, Gozd Martuljek, Kranjska Gora

Gradiva sodelujočih predavateljev

Udeležencem so na voljo prezentcije (pdf) sodelujočih predavateljev.

PREZENTACIJE SODELUJOČIH


Foto utrinki s posveta

Celotna fotogalerija je na voljo na naši Facebook strani oziroma tukaj.

Kreditne točke

Program

UDELEŽBA VAM PRINAŠA 8,5 KREDITNE TOČKE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE

Sreda, 5. 10. 2016
15.00-16.00

Sprejem udeležencev in registracija

16.00-16.15

Otvoritev konference

16.15-17.00

Odgovornost v zdravstvu

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

17.00-18.30

Okrogla miza: Odgovornost v zdravstvu (pogledi deležnikov)

Sodelujoči:

  • Janusz Klim, FIDES
  • prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • dr. Erik Brecelj, dr. med., Onkološki inštitut
  • Tomaž Gantar, Odbor za zdravstvo v Državnem zboru
  • prim. dr. Jurij Fürst, dr. med., ZZZS
  • Marija Špelič, Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije
  • Monika Ažman, Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
  • asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Vič

Omizje bo vodil Dorjan Marušič, član visoke svetovalne skupine EU komisarja za zdravje

20.00-22.00

Svečani sprejem in druženje

Četrtek, 6. 10.2016
9.00-9.30

Odgovornost ustanovitelja (vidik države)

9.30-10.00

Odgovornost naročnika & plačnika (ZZZS)

Marjan Sušelj, ZZZS

10.00-10.30

Odgovornost politike

Tomaž Gantar, Odbor za zdravstvo v Državnem zboru

10.30-11.00

Odgovornost Vzajemne do svojih zavarovancev

Matjaž Trontelj, mag. Katja Pečlin,
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

11.00-11.30

Odmor

11.30-12.00

Odgovornost posameznika (vidik zdravnika)

Dr. Erik Brecelj, dr. med., Onkološki inštitut

12.00-12.30

Odgovornost posameznika (vidik managerja)

Janez Lavre, dr. med, UKC Maribor

12.30-12.50

Odgovornost za neodgovornost

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Vič

12.50-13.10

Odgovornost posameznika (vidik zdravstvene in babiške nege)

Monika Ažman, Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

13.10-13.30

Odgovornost pacienta

Prim. dr. Mojca Senčar, dr. med., Europa Donna

13.30-14.00

Odmor s prigrizkom

14.00-14.20

Implementacija Direktive EU o ponarejenih zdravilih

Dr. Stanislav Primožič, mag. farm., Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

14.20-14.45

Žvižgači oz. pomen žvižgaštva za odgovornost v zdravstvu

Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med., NIJZ

14.45-15.10

Odškodninska odgovornost zdravnika/medicinske sestre

Andrej Pitako, odvetnik

15.10-15.35

Odgovornost ali omejevanje: pomen vrednotenja stroškovne učinkovitosti onkoloških zdravil

Rok Hren, ISPOR Slovenija

15.35-16.00

Odgovornost za dokumentiranje v zdravstvu in dokazna vrednost zapisov

Dr. Milena Marinič, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

16.00-16.05

Zaključek

Predavatelji

Lokacija

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

 
Prof. dr. Alojz Ihan

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Alojz Ihan je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinske fakulteti Univerze v Ljubljani.

Več.

Alojz Ihan je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinske fakulteti Univerze v Ljubljani.

Rodil se je 23.7.1961 v Ljubljani. Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je pričel delati na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1991 in 1992 je delal na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi (INRC). Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo: "Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku". Leta 1994 je raziskovalno gostoval na Armed Forces Radiobiology Research Institute, Bethesda, ZDA. Od leta 1997 je specialist klinične mikrobiologije. V naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil izvoljen leta 2006. Zaposlen je kot redni profesor medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter je vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Alojz Ihan je glavni mentor za specializacijo iz klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), član komisije za strokovni nadzor za področje klinične mikrobiologije in imunologije (Zdravniška zbornica Slovenije), predsednik razširjenega strokovnega kolegija za mikrobiologijo in imunologijo (RSK) Ministrstva za zdravje RS, ki je glavni strokovni organi v RS za področje mikrobiologije in imunologije. Alojz Ihan je tudi član in podpredsednik Komisije za cepiva pri Inštitutu za varovanje zdravja RS, direktor ISDR (Inštitut za strokovno dejavnost in razvoj) pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je tudi glavni urednik zdravniške revije Isis.


 
Marija Špelič

UKC Ljubljana

Marija Špelič, diplomirana medicinska sestra.
V zdravstveni negi deluje že preko 38 let in ima bogate izkušnje na različnih področjih dela. Klinične izkušnje je pridobivala na Inštitutu za pljučne bolezni in TBC Golnik, od 1998. leta dalje pa v UKC Ljubljana kot glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo.

Več.

Marija Špelič, diplomirana medicinska sestra.
V zdravstveni negi deluje že preko 38 let in ima bogate izkušnje na različnih področjih dela. Klinične izkušnje je pridobivala na Inštitutu za pljučne bolezni in TBC Golnik, od 1998. leta dalje pa v UKC Ljubljana kot glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo.
Aktivno sodeluje v timu pri oblikovanju novih zdravstvenih programov, je izpraševalka pri strokovnem predmetu zdravstvene nege za bolničarje in zdravstvene tehnike ter članica skupine za transplantacijo pljuč pri Slovenija Transplant in članica Komisije RS za varstvo pacientovih pravic na Ministrstvu za zdravje.
V prostem času deluje v humanitarnih društvih. Udeležuje se njihovih strokovnih posvetov, srečanj in delavnic, je recenzent publikacij za splošno uporabo pacientov in njihovih svojcev ter aktivno prispeva k izobraževanju javnosti s svojimi predavanji in nasveti.
Je članica strokovnega odbora Društva za cistično fibrozo Slovenije in Društva bolnikov za pljučno hipertenzijo. Te aktivnosti jo bogatijo, saj prejme povratne informacije s strani bolnikov in njihovih svojcev, kar ji je še dodaten izziv pomagati ljudem v stiski.
Je podpredsednica Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. Vodi klinične vaje za študente Fakultete za zdravstveno nego, aktivno sodeluje pri funkcionalnem izobraževanju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na področju endoskopije in pri uvajanju novih diagnostično-terapevtskih metod na področju zdravljenja pljučne hipertenzije, cistične fibroze, stanja po presaditvi pljuč. Vodi kisikovo šolo za bolnike s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu za potrebe pljučnih bolnikov, ki so vodeni v UKC Ljubljana.

 
Marjan Sušelj

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Marjan Sušelj, v. d, generalnega direktorja ZZZS

Več.

Marjan Sušelj je po izobrazbi psiholog, ki je do prevzema funkcije v. d. generalnega direktorja ZZZS, bil direktor območne enote ZZZS Ljubljana.
V 35 letih delovne dobe se je dodatno izobrazil iz računalništva in vodenja. V ZZZS pa je zaposlen že polnih 31 let.

 
Matjaž Trontelj

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Matjaž Trontelj se je rodil 28.5.1970, v Ljubljani. Po končani osnovni šoli v Grosupljem, se je vpisal in končal Srednjo Elektrotehnično šolo, na Vegovi v Ljubljani. V obdobju od leta 1997 do 2002 je ob delu nadaljeval študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je pridobil naziv Diplomirani organizator dela – manager.

Več.

Matjaž Trontelj se je rodil 28.5.1970, v Ljubljani. Po končani osnovni šoli v Grosupljem, se je vpisal in končal Srednjo Elektrotehnično šolo, na Vegovi v Ljubljani. V obdobju od leta 1997 do 2002 je ob delu nadaljeval študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je pridobil naziv Diplomirani organizator dela – manager.
Že več kot 11 let poslovno kariero uresničuje v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, d.v.z., od septembra 2013, kot direktor Sektorja za zavarovalne primere. Pred tem je opravljal naloge Vodje oddelka za obdelavo in reševanje škod ter sodeloval v številnih projektih znotraj Vzajemne, zato mu je kot projektni manager blizu projektni način dela.
Redno se udeležuje izobraževanj saj ceni znanje kot eno od pomembnejših vrednost posameznika in družbe. Kot dolgoletni spremljevalec zdravstvenega sistema se dejavno vključuje v razprave na odgovore za prihodnost, ki jih potrebuje zdravstveni sistem. Tako je bil v obdobju 2012-2014 imenovan v Zdravstveni svet pri ministru za zdravje v vladi RS. V letu 2013 pa je opravljal naloge člana Sveta JZ Univerzitetni klinični center Ljubljana. Trenutno opravlja naloge člana sveta JZ Zdravstveni dom Grosuplje.
Na lokalni in državni ravni je že vrsto let družbeno aktiven na različnih področjih. Tako je od uvedbe lokalne samouprave 1992 do 2006 ter nato ponovno od leta 2010 član Občinske sveta Občine Grosuplje in v okviru tega od leta 2010 tudi predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje, član Odbora za družbene dejavnosti in član Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Je tudi član uredniškega odbora lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi, kjer redno objavlja svoje prispevke. V obdobju od leta 2006 do 2012 tudi podpredsednik Svetovnega Slovenskega kongresa, Konference za Slovenijo.
Pri svojem javnem družbenem delovanju izpostavlja vrednote kot temelj vsake družbe, ter si prizadeva za zdravo in konstruktivno medsebojno razpravo, zavzema se za iskrenost, odgovornost, pripravljenost na dialog, a tudi odločnost, ko gre za resnico.

Odgovornost Vzajemne zdravstvene zavarovalnice do zavarovancev
V zadnjih letih se v poslovnem okolju in širše vedno bolj uveljavlja tako imenovana družbena odgovornost podjetij in njihovih zaposlenih. Gre za načelo odgovornosti podjetij za okolje, razvoj družbe, ekološke osveščenosti, osveščenosti do zdrave prehrane, zdravega načina življenja in drugo. Podjetja in ostale institucije to družbeno odgovornost lahko uveljavijo tudi kot konkurenčno prednost na trgu.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (in njeni zaposleni) je prepoznana kot družbeno odgovorna institucija, ki del svojih sredstev in strokovno znanje zaposlenih vlaga v nenehno gradnjo zaupanja zavarovancev na konceptu vzajemnosti oziroma odgovornosti. Namen prispevka je predstaviti ključne aktivnosti s katerim Vzajemna dokazuje svojo odgovornost do svojih članov, to je zavarovancev. To odgovornost izkazujemo z najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je med drugim tudi rezultat, da v zavarovalnici zelo veliko pozornost namenjamo kontroli obračunskih podatkov in s potrjevanjem pravilnih obračunov ter ugotovitvami o nepravilnostih obvladujemo škode dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in ostalih zavarovanj. Obvladovanje škod je obvladovanje premije skupaj z obvladovanjem obratovalnih stroškov in je to najboljši pokazatelj odgovornosti. Odgovornost do svojih članov se izkazuje tudi pri razvoju produktov, ko zavarovancem ponujamo finančno oziroma socialno varnost v primeru pojava bolezni in poškodb, tako za mlado populacijo kot tudi starejšo. Pri tem je v ospredju, da so premije dostopne čim širši populaciji. Vzajemna je v družbenem okolju prepoznana tudi kot donator številnim zdravstvenim institucijam pri nakupih prepotrebnih medicinskih naprav in ostalih pripomočkov s katerim je bolnikom olajšano zdravljenje. Naj ob koncu napovednika predstavimo še posebno aktivnost izkazovanja odgovornosti do zavarovancev, to je brezplačen program aktivnega varovanja zdravja (preventiva) za zavarovance Vzajemne, ki vsebuje:

  • brezplačne preventivne zdravstvene storitve,
  • naročanje pri zdravnikih specialistih v okviru mreže izvajalcev zdravstvenih storitev Vzajemna Net. Zdravstvene informacije o pravicah iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, izvajalcih zdravstvenih storitev in o načinih naročanja, čakalnih dobah v javni zdravstveni mreži, pravici do zdravljenja v tujini, postopkih glede uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
  • brezplačni tečaji: tečaji smučanja in teka na smučeh,
  • aktiven oddih in ugodne počitnice: bogat izbor turističnih aranžmajev za zdrav oddih s posebnim poudarkom na dodatni ponudbi, kot so tečaji nordijske hoje, kolesarske ture, specialistične meritve,
  • ugodnosti pri nakupih opreme za šport, pri prijavninah na rekreativne dogodke, pri smučarskih vozovnicah.
 
Mag. Katja Pečlin

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Katja Pečlin se je rodila 16.10.1977 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli, se je vpisala na Plečnikovo gimnazijo v Ljubljani in jo zaključila z maturo. Izobraževanje je uspešno nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer univerzitetni študij.

Več.

Katja Pečlin se je rodila 16.10.1977 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli, se je vpisala na Plečnikovo gimnazijo v Ljubljani in jo zaključila z maturo. Izobraževanje je uspešno nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer univerzitetni študij.
Že med časom študija je vsako leto svoje izkušnje nabirala v NLB d.d. in sicer v različnih oddelkih. Januarja 2002 je diplomirala na omenjeni fakulteti in se takoj redno zaposlila v NLB d.d., v sektorju tehnologije in organizacije. Po končanem pripravništvu, je v letu 2003 bila del ustanovitvene ekipe NLB Vite d.d. življenjske zavarovalnice. Z ustanovitvijo življenjske zavarovalnice v juniju 2003 se je v njej redno zaposlila. Ima izjemno bogate zavarovalniške izkušnje, ki jih je pridobila v zavarovalnici NLB Vita d.d.. V obdobju 2003 – 2005, kot vodja Sektorja spremljave zavarovanj, 2006 – 2007, kot vodja Sektorja tehnologije, 2009 – 2011, kot direktorica Sektorja zavarovalnih primerov in tehnologije, 2012 – 2013 kot direktorica dveh sektorjev, in sicer Sektorja zavarovalnih primerov in Sektorja spremljave.
V študijskem letu 2003/04 je vpisala magistrski študij, program aktuarstvo, smer zavarovalne finance, kjer je tudi magistrirala in pridobila naziv magister znanosti. Od konca maja 2014 poslovno kariero nadaljuje na Vzajemni zdravstveni zavarovalnici d.v.z., kot Vodja oddelka za obdelavo zavarovalnih primerov zavarovancev in od januarja 2016 kot pomočnica direktorja Sektorja za zavarovalne primere.
Skupaj s sodelavci in sodelavkami uresničuje inovativno strategijo zavarovalnice Vzajemne s poudarkom na kvalitetni, stroškovno učinkoviti in profesionalni obdelavi zavarovalnih primerov. Aktivno sodeluje v razvojnih projektih Vzajemne s poudarkom na razvoju zavarovanj in nadgradnji sodelovanja z izvajalci zdravstvenih storitev. Dejavno se vključuje v sistemske spremembe na področju zdravstvenega sistema in sociale s preučevanjem modelov zdravstvenih sistemov v tujini, primeri dobrih praks pri obdelavi zavarovalnih primerov ter pri sodelovanju z različnimi strokovnimi združenji izvajalcev in ostalih deležnikov v sistemu.
Pri svojem odgovornem delu ceni, zagovarja in udejanja odprto komunikacijo, odgovornost, samoiniciativnost, zanesljivost, natančnost in pripravljenost na učenje. V osebnem življenju je ponosna mama treh hčera.

Odgovornost Vzajemne zdravstvene zavarovalnice do zavarovancev
V zadnjih letih se v poslovnem okolju in širše vedno bolj uveljavlja tako imenovana družbena odgovornost podjetij in njihovih zaposlenih. Gre za načelo odgovornosti podjetij za okolje, razvoj družbe, ekološke osveščenosti, osveščenosti do zdrave prehrane, zdravega načina življenja in drugo. Podjetja in ostale institucije to družbeno odgovornost lahko uveljavijo tudi kot konkurenčno prednost na trgu.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (in njeni zaposleni) je prepoznana kot družbeno odgovorna institucija, ki del svojih sredstev in strokovno znanje zaposlenih vlaga v nenehno gradnjo zaupanja zavarovancev na konceptu vzajemnosti oziroma odgovornosti. Namen prispevka je predstaviti ključne aktivnosti s katerim Vzajemna dokazuje svojo odgovornost do svojih članov, to je zavarovancev. To odgovornost izkazujemo z najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je med drugim tudi rezultat, da v zavarovalnici zelo veliko pozornost namenjamo kontroli obračunskih podatkov in s potrjevanjem pravilnih obračunov ter ugotovitvami o nepravilnostih obvladujemo škode dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in ostalih zavarovanj. Obvladovanje škod je obvladovanje premije skupaj z obvladovanjem obratovalnih stroškov in je to najboljši pokazatelj odgovornosti. Odgovornost do svojih članov se izkazuje tudi pri razvoju produktov, ko zavarovancem ponujamo finančno oziroma socialno varnost v primeru pojava bolezni in poškodb, tako za mlado populacijo kot tudi starejšo. Pri tem je v ospredju, da so premije dostopne čim širši populaciji. Vzajemna je v družbenem okolju prepoznana tudi kot donator številnim zdravstvenim institucijam pri nakupih prepotrebnih medicinskih naprav in ostalih pripomočkov s katerim je bolnikom olajšano zdravljenje. Naj ob koncu napovednika predstavimo še posebno aktivnost izkazovanja odgovornosti do zavarovancev, to je brezplačen program aktivnega varovanja zdravja (preventiva) za zavarovance Vzajemne, ki vsebuje:

  • brezplačne preventivne zdravstvene storitve,
  • naročanje pri zdravnikih specialistih v okviru mreže izvajalcev zdravstvenih storitev Vzajemna Net. Zdravstvene informacije o pravicah iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, izvajalcih zdravstvenih storitev in o načinih naročanja, čakalnih dobah v javni zdravstveni mreži, pravici do zdravljenja v tujini, postopkih glede uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
  • brezplačni tečaji: tečaji smučanja in teka na smučeh,
  • aktiven oddih in ugodne počitnice: bogat izbor turističnih aranžmajev za zdrav oddih s posebnim poudarkom na dodatni ponudbi, kot so tečaji nordijske hoje, kolesarske ture, specialistične meritve,
  • ugodnosti pri nakupih opreme za šport, pri prijavninah na rekreativne dogodke, pri smučarskih vozovnicah.
 
Dr. Erik Brecelj

Onkološki inštitut

Erik Brecelj je abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.



Več.

Erik Brecelj je abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Doma je iz Ajdovščine. Po gimnaziji v Novi Gorici je študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1995, leta 1999 je zaključil magistrski študij, doktoriral pa je leta 2006.

Širši slovenski javnosti je Brecelj postal znan leta 2006, ko je v javnem pismu opozoril na korupcijo v zdravstvu ter na nevzdržne delovne razmere za zdravnike in bivalne razmere za bolnike na takratnem Oddelku za onkološko kirurgijo v Ljubljani. Od takrat je v prvih vrstah boja proti korupciji v slovenskem zdravstvu in med medijsko najbolj izpostavljenimi zagovorniki reform v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Odgovornost posameznika (vidik zdravnika)
Zdravniki moramo po Kodeksu medicinske deontologije svoje življenje nameniti človečnosti in svoj poklic opravljati vestno in odgovorno. Najvišja zapoved je ohranjanje in obnavljanje zdravja svojih varovancev. Vendar pa smo dolžni prispevati tudi k dobrobiti in napredku skupnosti v kateri živimo.

 
Janez Lavre

UKC Maribor

Janez Lavre se je rodil 14.05.1968 v Slovenj Gradcu. Leta 1986 je končal srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu. Po opravljenem služenju vojaškega roka je nadaljeval s študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 18.04.1995

Več.

Janez Lavre se je rodil 14.05.1968 v Slovenj Gradcu. Leta 1986 je končal srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu. Po opravljenem služenju vojaškega roka je nadaljeval s študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 18.04.1995. Med dodiplomskim študijem je končal dve študentski Prešernovi nalogi.
V mesecu maju 1995 je pričel z opravljanjem sekundarijata v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, 2000 je opravil specialistični izpit iz interne medicine. Z delom je nadaljeval na internem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in v Centru za dializo. V letih 2002-2006 je bil član Sveta zavoda v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
09.03.2006 je bil imenovan za v.d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, 19.01.2007 pa v.d. direktorja in v.d. strokovnega direktorja. Od 22.09.2007 do 19.06.2016 semje bil direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Od 20.06.2016 semje v.d. direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Opravlja tudi delo internista nefrologa v dializnem centru in se vključuje v redno dežurno službo na internem oddelku. Poleg rednega dela zdravnika specialista sodeluje tudi pri znanstvenoraziskovalnem delu. Skupaj s sodelavci opravlja tudi klinične raziskave in redno aktivno sodelujejo na mednarodnih strokovnih srečanjih, izsledke pa predstavljajo tudi doma. Skrbijo za zdravstveno izobraževanje laikov in jim predavajo na njihovih srečanjih.

V dosedanjem mandatu direktorja je opravil sklop predavanj iz Managementa v zdravstvu na GEA College v letu 2007, V letu 2008 se je udeležil poletne šole Reengeneering in Hospitals pod okriljem EU in Evropskega observatorija v Benetkah, v letu 2011 je promoviral na magisterskem študiju Univerzi Udine – Quality management in the European Health Care Systems – International Master os Science and Master of Arts, v soorganizaciji Sanicademiae in LKH Villach.

 
Dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med.

Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Ljubljana-Vič

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je predana svojemu delu, v izpolnjevanju svojega poslanstva pa zavezana skrbi za paciente, s katerimi poskuša na skupni poti k povrnitvi izgubljenega zdravja ustvariti čim bolj partnerski odnos.

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je predana svojemu delu, v izpolnjevanju svojega poslanstva pa zavezana skrbi za paciente, s katerimi poskuša na skupni poti k povrnitvi izgubljenega zdravja ustvariti čim bolj partnerski odnos.

Odgovornost za neodgovornost
Odgovornost je, skladno z opredelitvijo (Slovar slovenskega knjižnega jezika):

  • dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo;
  • lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti;
  • naloga, obveznost;
  • odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje;
  • lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost.
Ne samo v zdravstvu, v slovenskem okolju nasploh je pogosto opaziti linearno pojmovanje odgovornosti. Za primer lahko služi Zakon o pravicah pacientov, ki že s svojim imenom narekuje bolnikov (samo) pravice in zdravstvenim delavcem (samo) dolžnosti. Natančnejše branje zakona pokaže, da omenjena asimetrija vendarle ni tako izrazita. Analiza nekaterih znanih primerov potrjuje tezo, da je odgovornost v posameznih dejanjih pogosto kompleksnejša in bolj porazdeljena, kot se zdi na prvi pogled.
Namen predstavitve je ilustrirati definicijo odgovornosti s praktičnimi primeri iz slovenskega okolja in prikazati nekaj dobrih praks na tem področju.
 
Monika Ažman

Zbornica -Zveza

Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra je zdravstveni negi zapisana že skoraj 30 let. Klinične izkušnje je pridobivala na različnih strokovnih področjih v okviru službovanja v Splošni bolnišnici Jesenice.

Več.

Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra je zdravstveni negi zapisana že skoraj 30 let. Klinične izkušnje je pridobivala na različnih strokovnih področjih v okviru službovanja v Splošni bolnišnici Jesenice. V sedemletnem obdobju je bila predana tudi pedagoški dejavnosti na Srednji zdravstveni šoli. Strokovno pripadnost je gojila od prvega delovnega dne v regijskem strokovnem društvu Gorenjske regije kateremu je 7 let tudi predsedovala.
Od leta 2008 je profesionalno zaposlena na Zbornici – Zvezi (Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije), kot izvršna direktorica. Meseca marca letos je bila za 4 letno mandatno obdobje izvoljena za predsednico omenjene krovne organizacije, ki združuje skoraj 15.000 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev negovalcev.

Odgovornost posameznika (vidik zdravstvene nege)
Izvajalci zdravstvene in babiške nege so odgovorni na več ravneh. Odgovornost do pacientov, do sodelavcev, do delodajalcev, do svoje stroke, širše družbe in predvsem sami do sebe. Medicinske sestre in babice izvajajo svoje delo skladno s sprejeto zdravstveno doktrino, strokovnimi etičnimi kodeksi ter svojo vestjo. Za svoje delo prevzemajo etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Odgovornost zaposlenih v zdravstveni oz. babiški negi vključuje poklicno komponento in izpolnjevanje moralnih dolžnosti pri delu. Medicinske sestre in babice potrebujejo za izpolnjevanje svojega poslanstva strokovne spretnosti in veščine, ki so odraz izobrazbe, prakse, izkušenj in nadarjenosti. Čim več ima posameznik teh lastnosti tem večja je njegova strokovna odgovornost, večji je njegov delokrog in zmožnosti.

 
Prim. dr. Mojca Senčar

Europa Donna

Prim. dr. Mojca Senčar
Kot mlada zdravnica se je pri delu na Onkološkem inštitutu prvič srečala s stiskami bolnic z rakom dojk. To je bilo davnega leta 1964, ko se o raku v javnosti ni dosti govorilo, ko se je le redko kateri zdravnik odkrito pogovarjal z bolniki z rakom.

Več.

Prim. dr. Mojca Senčar
Kot mlada zdravnica se je pri delu na Onkološkem inštitutu prvič srečala s stiskami bolnic z rakom dojk. To je bilo davnega leta 1964, ko se o raku v javnosti ni dosti govorilo, ko se je le redko kateri zdravnik odkrito pogovarjal z bolniki z rakom.

Povsem neizkušena in nepripravljena se je v začetku lahko le nemo in prizadeto opazovala njihove duševne stiske. Kar nekaj časa je minilo, da je dobila dovolj izkušenj tudi na tem področju in njena pomoč ni bila več zgolj "medicinska".

Po 17 letih zdravniškega dela na Onkološkem inštitutu je tudi sama zbolela za rakom dojk. Ob spoznanju, da ima raka, se je tudi njej v hipu sesul svet, pa čeprav je bila bolezen njena vsakdanja znanka. Čustva so bila močnejša od razuma. Vendar le za kratek čas. Hvala bogu, hitro je prevladal razum in začela se je boriti za vsak dan. Od takrat še veliko bolj razume stiske žensk z rakom dojk.

Kmalu po upokojitvi so jo članice ED začele prepričevati, da bi prevzela vodenje slovenske ED. Po temeljitem premisleku se je za to odločila. Zakaj? Z boleznijo dojk ima veliko izkušenj. Ves čas sledi strokovnemu napredku pri odkrivanju bolezni dojk, zdravljenju in rehabilitaciji. Poleg tega ima tudi osebno izkušnjo, s katero lahko največ in najbolj prepričljivo pomaga.

 
Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med.

Nacionalni inštitut za javno zdravje ( NIJZ)

Mag. Dušan Nolimal, dr. med., je zdravnik in specialist socialne medicine z organizacijo zdravstvenega varstva. Subspecializiral je iz področja epidemiologije in raziskovanja prepovedanih drog v ZDA na University of Colorado School of Medicine ter ameriškem Nacionalnem inštitutu za droge.

Več.

Mag. Dušan Nolimal, dr. med., je zdravnik in specialist socialne medicine z organizacijo zdravstvenega varstva. Subspecializiral je iz področja epidemiologije in raziskovanja prepovedanih drog v ZDA na University of Colorado School of Medicine ter ameriškem Nacionalnem inštitutu za droge.
Bil je dolgoletni predstavnik Slovenije v skupini Pompidou pri Svetu Evrope ter nacionalni koordinator za področje drog pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Je avtor prvih raziskav iz področja epidemiologije drog in tveganih vedenj v Sloveniji. Od 1982 dalje je zaposlen na Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo, ki je danes Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Je častni član evropske skupine znanstvenikov na področju alkohola pod okriljem European Alcohol and Health Forum pri Evropski komisiji v Bruslju. Več kot tridesetletno delo mag. Nolimala na področju alkohola in prepovedanih drog v različnih inštitucijah doma in v tujini ter njegova prostovoljna dejavnost v skupnosti, je namenjena proučevanju, preprečevanju ter zmanjševanju zlorabe in posledic rabe alkohola in prepovedanih drog ter promociji psihosocialnega zdravja med prebivalstvom, posebej v delovnem okolju ter v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami. Za svoje raziskovalno delo je v tujini in doma prejel že več nagrad.
Je tudi priznan predavatelj iz področja alkohola, prepovedanih drog, psihosocialnega zdravja, integritete in družbene odgovornosti doma in v tujini. Njegova bibliografija obsega avtorstvo in soavtorstvo 6 knjig ter več kot 300 strokovnih in znanstvenih člankov iz področja javnega zdravja.

 
Andrej Pitako

Odvetnik

Odvetnik Andrej Pitako je verjetno edini, katerega pisarna se v Sloveniji ukvarja izključno z medicinskim pravom in z napakami pri zdravljenju.

Več.

Odvetnik Andrej Pitako je verjetno edini, katerega pisarna se v Sloveniji ukvarja izključno z medicinskim pravom in z napakami pri zdravljenju.

Medijsko je postal poznan predvsem z zastopanjem družine Nekrep, napotitvijo Irene Volkner na operacijo možganskega tumorja v Nemčijo in z zastopanjem kirurga dr. Blumauerja v aferi z otroško srčno kardiologijo in kirurgijo.

Odškodninska odgovornost zdravnika/medicinske sestre
Izhodišči tega, na vsakodnevnevnem reševanju sporov v medicinskem pravu zasnovanega prispevka sta dve resnici:
1. V Sloveniji se ne zavedamo, da je zdravljenje ne samo medicinski ampak tudi pravni - pogodbeni odnos.
Ko doživljamo zdravljenje se namreč ne zavedamo, da z vsakim pregledom, snemanjem/diagnostiko, s posvetom ali z operacijo sklenemo z bolnišnico, zdravstvenim domom ali z zdravnikom- zobozdravnikom pogodbo o zdravljenju. To pogodbo sklenemo v Sloveniji največkrat ustno.

2. V Sloveniji se pravniki ne zavedamo, da se zdravljenja ne da uzakoniti in da zdravje ni pravica.
Ker je odškodninska odgovornost v vseh kontinentalno-pravnih (evropskih) sistemih obveznost (obligacija) povračila škode vezana na pogodbo je tudi ni mogoče primerjati z anglosaksonskim pravnim redom (USA, UK, Izrael ), kjer ta obveznost nastane zaradi nedovoljene ali nezaželene poškodbe (tort, injury).
Zato po našem pravu škoda, nastala pacientu zaradi predolgega čakanja na poseg ali na diagnostiko, ne more biti predmet odškodninske odgovornosti temveč gre za kršitev ustavne pravice po 51. čl. Ustave RS in za povračilo škode po 26. členu Ustave RS.

Zaradi nepoznavanja v 1. točki omenjenega odnosa se večina slovenskih zdravnikov ob odškodninskih zahtevkih zaradi napak pri zdravljenju (zaplet, zdrs, odklon, komplikacija) vidi kot storilec kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku in ne kot kršitelj obveznosti po Obligacijskem zakoniku oz. po Kodeksu medicinske deontologije.

V mojem prispevku se bom zato omejil na prikaz elementov odškodninske odgovornosti, nastale zaradi napak pri zdravljenju ter na analizo najpogostejših napak pri sodnem in izvensodnem reševanju teh odškodninskih sporov.

 
Rok Hren

ISPOR Slovenija

Rok Hren ima več kot 15 let delovnih izkušenj v farmacevtski industriji, od tega več kot 10 let na vodilnih delovnih mestih...

Več.

Rok Hren ima več kot 15 let delovnih izkušenj v farmacevtski industriji, od tega več kot 10 let na vodilnih delovnih mestih; trenutno vodi podjetje Carso, d.o.o., ki je član delniške družbe Salus Group, d.d. (SALR.SI).
Od leta 2014 je predsednik slovenskega dela mednarodne organizacije za farmakoekonomiko ISPOR (International Society for Pharmacoeconomics and Outcomes Research) in je prejemnik prestižne nagrade na področju zdravstvene ekonomike in politike 2015 ISPOR ‘Value in Health Regional Issues Excellent Article Award’. Njegovi članki so zbrali 252 in 357 čistih citatov v bazah WoS in Scopus (stanje: 10. januarja 2016).

ODGOVORNOST ALI OMEJEVANJE: POMEN VREDNOTENJA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI ONKOLOŠKIH ZDRAVIL

Onkološka zdravila imajo velik pomen pri izboljševanju kazalcev zdravja prebivalstva, zato je še posebej pomembno, da zagotavljamo njihovo dostopnost čim večjemu številu onkoloških bolnikov. Po drugi strani pa strmo naraščajoči stroški, povezani z onkološkimi zdravili, predstavljajo velik izziv za zdravstvene sisteme. V tej predstavitvi bomo kritično ocenili različne pristope, ki jih zdravstveni sistemi uporabljajo pri ocenjevanju inovativnosti onkoloških zdravil. Posebno pozornost bomo namenili vrednotenju stroškovne učinkovitosti onkoloških zdravil in predstavili tako izzive kot možne rešitve tovrstnega pristopa.

 
Dr. Milena Marinič

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Dr. Milena Marinič je dolgoletna zdravstvena delavka, več kot 35 let je opazovala delo z zdravstvenimi podatki.

Več.

Dr. Milena Marinič je dolgoletna zdravstvena delavka, več kot 35 let je opazovala delo z zdravstvenimi podatki. Zato se je zadnjih 8 let posvetila izključno osebnim podatkom v zdravstvu, kar je sklenila tudi z obsežno raziskavo razmer na tem področju v domačem in tujem prostoru.
O obdelavi zdravstvenih podatkov piše v številnih strokovnih in znanstvenih člankih doma in v tujini, predava in organizira izobraževalne dogodke. Letos je izdala tudi knjigo Obdelava zdravstvene dokumentacije in pravica do zasebnosti.

Pomen dokumentiranja v zdravstvu in ročna obdelava zdravstvenih podatkov

Dokumentiranje v zdravstvu ima vse večji pomen za uveljavljanje pravic posameznika in zdravstvene ustanove kot izvajalca v pravnih in odškodninskih postopkih; tako z vidika dokazljivosti opravljene pojasnilne dolžnosti, kot dokazljivosti ugotovitev in izvedenih postopkov zdravstvene obravnave.
Načina dokumentiranja v zdravstvu ne definira noben pravni akt. Zato v zdravstveni dokumentaciji ni vodena vsebina. Prav tako dokumenti v zdravstveni dokumentaciji niso zavarovani pred krajo ali izgubo. Aktualni načini vodenja zdravstvene dokumentacije ne predstavljajo pravne varnosti za pacienta in za izvajalce. V praksi se v zdravstvu soočamo z odsotnostjo in pomanjkanjem dokumentiranja, zaradi nedefinirane dolžnosti evidentiranja vseh ugotovitev in izvedenih postopkov zdravstvenih delavcev, kar je posledica pravne praznine na področju dokumentiranja in varovanja zdravstvenih dokumentov.
Zato predvsem sodni izvedenci ugotavljamo velik pomen dobrega evidentiranja vseh izjav volje pacienta, ugotovitev, dejstev in izvedene zdravstvene obravnave. Odsotnost zapisa ne predstavlja pravne podlage in dokazljivosti, da je bila določena zdravstvena obravnava (poseg) izvedena. Odsotnost dokumentiranja zato pacientu in nadzornim organom odvzema moč nadzora in preverjanja ustreznosti postopkov. Zakon o pacientovih pravicah sicer daje pacientu pravico do seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo, ker pa noben zakon zdravstvenim delavcem ne nalagana usmerjenega in doslednega dokumentiranja postopkov, pa tudi varovanja posameznih dokumentov, ta pravica ostaja zgolj fiktivna.

Kotizacija in prijava

Informacije o nastanitvi

Udeleženci sami poskrbijo za rezervacijo hotela in plačilo nastanitve.

PRIJAVITE SE ZDAJ, vsekakor pa do 30. septembra 2016. Prijavo pošljite po pošti, faksu, e-pošti ali spletu.

Skrajni rok za morebitno odjavo je štiri dni pred konferenco. Odjava mora biti pisna.
Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo lahko poravnate tudi pred prejemom računa na
IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 004050-matična št. plačnika.

CENIK HOTELSKIH STORITEV - HOTEL ŠPIK**** in HOTEL ŠPIK***

Informativne cene za nočitev z zajtrkom po osebi na dan (DDV je vključen):

Hotel Enoposteljna soba/Dvoposteljna single use (na osebo) Dvoposteljna soba (na osebo)
Špik**** 70 € 54 €
Špik*** 58 € 42 €


Cena vključuje: nočitev, bogat samopostrežni zajtrk, vstop v hotelski bazen Aqua Larix, brezplačno parkirišče pred hotelom, wi-fi, vstop v casino.

Turistična taksa, prijava in zavarovanje nista vključeni v ceno nočitve. Doplačilo 1,90 € po osebi na dan.

Hotel Špik
Jezerci 21, Gozd Martuljek
4282 Kranjska Gora


T: 045 884 477

E: info@hit-alpinea.si